V Dunkerqueju imajo drugačno idejo o tem, kako ujeti večerjo. V času pusta se procesija ustavi pred mestno hišo, župan in gostje pa v množico mečejo zavite sledove. Iztovarjanje kiperja je nagrada sama po sebi: lokalni turistični urad opisuje ulov kot skoraj bolj pomemben kot njegovo uživanje.[1]
Širše praznovanje se navezuje na pomorsko preteklost pristanišča. Pred dolgimi plovbomi za ribolov trsk na Islandijo so lastniki ladij organizirali poslovilne zabave za svoje posadke. Ta srečanja so se prepletla s praznovanji pred postom in postanki. Metanje rib je kasnejše poglavje; ne smemo ga zamenjevati z nespremenjenim obredom iz najzgodnejših potovanj.[1]
Zdaj pa še nekaj o čudovito lokalni gubi: isti turistični račun zabeleži, da so v Rosendaëlu in Saint-Pol-sur-Merju vrgli posušene ribe, v Berguesu pa sir. V Malo-les-Bains se razdeljujejo vijolice. V Malo-les- Bains se razdeljujejo vijolične rože. Če se le malo premaknete po tem delu obale, se spremeni tudi vizitka pustnega karnevala.[1]